Ecclesia Gnostica Catholica (E.G.C.), ali Gnostična katoliška cerkev je cerkveni del Ordo Templi Orientis (O.T.O.). E.G.C. omogoča Thelemitom delo v klasičnem verskem vzdušju, posvečeno napredovanju v Svetlobi, Življenju, Ljubezni in Svobodi, katere povezuje Zakon Theleme. Za člane O.T.O. sicer ni nujno, da so prav tako člani E.G.C., niti ni za prejetje baptizma in konfiramcije v E.G.C. obvezno biti iniciat v O.T.O.. Vendar se delo v Redu (O.T.O.) in združevanje v obliki religije medsebojno dopolnjujeta in podpirata, kar se posebej v zadnjem času vse bolj kaže kot bistvenega pomena tako za red O.T.O., kot za cerkev E.G.C..
Osrednja dejavnost E.G.C. je praznovanje Gnostične maše, kot je to prikazano v Liber XV, katero je Aleister Crowley napisal za O.T.O. in E.G.C. leta 1913. Osnovno včlanjenje v E.G.C. je mogoče z baptizmom in konfirmacijo. Člani O.T.O. na dobrem glasu lahko prejmejo ordinacijo kot duhovni predstavniki E.G.C.. Člani II° ali višje lahko prejmejo ordinacijo v službo Diakona, tisti, ki so dosegli stopnjo K.E.W., pa lahko prejmejo ordinacijo v službo Svečenika ali Svečenice. Mnogo lokalnih teles O.T.O. redno praznuje Gnostično mašo. Navadno za udeležitev pri Gnostični maši ni potrebna nikakršna uradna pripadnost O.T.O., niti telesu, pri katerem se maša izvaja.
Edini pogoj za udeležitev je konzumacija evharistije proti koncu obreda; o vsem ostalem v zvezi z udeležitvijo boste izvedli pri lokalnem telesu, ki izvaja mašo E.G.C., katere se želite udeležiti.
Če se želite udeležiti maše E.G.C., je najbolje, da pišete na naslov katerega koli lokalnega telesa, kot je naveden v Stikih, ali pa na naslov .
Glede tekočih dogodkov se pozanimajte pod rubriko Dogodki.
Zgodovina E.G.C.
Zgodovina E.G.C.
Gnostično katoliško cerkev so leta 1907 EV ustanovili Jean Bricaud, Gérard Encausse in Louis-Sophrone Fugairon; zadnja dva sta bila ob tem času tudi Škofa Gnostične cerkve Julesa Doinela (1890), preden je le-ta odstopil z mesta Patriarha. Theodor Reuss je verjetno prejel svojo cerkveno posvetitev in avtoriteto Nadškofa v Gnostični katoliški cerkvi od Ecaussa, Bricauda in Fugairona leta 1908 EV, v zahvalo za poobastilo za Masonske Obrede Memphisa and Mizraima, katerega je Reuss izdal Encaussu. Istega leta so Encausse, Bricaud in Fugairon spremenili ime svoje cerkve v Univerzalno gnostično cerkev, Reussu pa so prepustili izključno avtoriteto v Gnostični katoliški cerkvi. Reuss je nato vključil Gnostično katoliško cerkev v red O.T.O. Latinsko ime Ecclesia Gnostica Catholica (E.G.C.) je Crowley dodelil v delu Liber XV. Pred njim je sicer Bricaud uporabil to ime za mašo, katero je izdal v cirkulacijo okoli leta 1908, vendar se na splošno ni uporabljalo pred Crowleyevo vpeljavo imena v Liber XV. Reuss je Gnostično Mašo prevedel v Nemščino in jo leta 1918 EV tudi objavil, pri čemer jo je sprejel kot uradni obred Gnostične Katoliške Cerkve, sebe pa je razglasil za “Suverenega Patriarha in Nadškofa Gnostične katoliške cerkve,” kakor tudi za Gnostičnega Legata za Švico za Bricaujevo Univerzalno gnostično cerkev. Reussova izdaja gnostične maše je predstavljala uradno sprejetje Zakona Theleme s strani Gnostične katoliške cerkve in njeno uradno razglasitev neodvisnosti od Bricaujeve Univerzalne gnostične cerkve.
Članstvo
Članstvo
V Cerkvi sta dva glavna podrazreda članstva, kleriki in laiki. Med klerike spadajo Oče (ali Mati) Cerkve (poznana tudi pod nazivom Patriarh ali Matriarh), Nadškof, Škofi, Svečeniki in Svečenice, ter Diakoni. Kleriki: Patriarh Oče (ali Mati) Cerkve, poznan tudi kot Vrhovni Patriarh ali Matriarh, je O.H.O. O.T.O.-ja, torej Zunanji Vodja Reda. Vse uradne obrede E.G.C. mora odobriti Patriarh. Patriarh ima izključno pooblastilo, da začasno prekine, prekliče ali ponovno odobri priznanje kleriškega statusa katerega koli člana E.G.C. kot Škofa, Svečenika, Svečenice ali Diakona, kakor tudi status duhovnika ali status svetovalca v E.G.C. Patriarh je pooblaščen za odobravanje besedil, ki naj jih uporabijo Svečeniki in Svečenice pri gnostični maši E.G.C., za prilagajanje Gnostične Maše za posebne funkcije in priložnosti, ter za izdajanje navodil za pravilno izvedbo in pripravo elementov evharistije. Od leta 2014 EV je Patriarh E.G.C. Frater Superior Hymenaeus Beta, Kalif in dejavni O.H.O. O.T.O.
Kleriki: Nadškof
Nadškof je Nacionalni Veliki Splošni Mojster X°. Nadškof naj bi na splošno nadzoroval dejavnostim v E.G.C., pri čemer odgovarja vrhovni avtoriteti Patriarha. Ker v Sloveniji še nimamo Nadškofa, je ob tem času navišja avtoriteta EGC pri nas Škof T Orath, pod okriljem Patriarha.
Kleriki: Škof
Škofi so v E.G.C. pooblaščeni za praznovanje gnostične maše; za ordinacijo Svečenikov, Svečenic in Diakonov E.G.C., ter za podajanje baptizmov, konfirmacij, porok in poslednjega obreda v skladu z lokalnimi zakoni.
Škof E.G.C. mora biti Vrhovni veliki splošni Inšpektor VII° O.T.O.. Škofi so v E.G.C. odgovorni za službo kot uradni predstavniki E.G.C. v O.T.O.. Vsako javno praznovanje gnostične maše, ki vključuje sodelovanje priznanega Škofa E.G.C. kot oficirja, je opredeljeno kot uradna prireditev O.T.O., podvržena vsem pravilom O.T.O. v zvezi z uradnimi prireditvami. Izraz “Škof” v E.G.C. nima enakega pomena, kot v Krščanski cerkvi, niti kot v tradiciji tako imenovanih "Blodečih škofov" (Wandering Bishops). Veljavno in dokumentirano apostolsko nasledstvo ne šteje kot ekvivalent naziva Škofa E.G.C.; niti se za Škofa E.G.C. ne zahteva krščansko apostolsko nasledstvo. Gnostični Škofi nasledstva Doinela ob posvetitvi prevzamejo mistično ime, pred katerim stoji Grška črka “T”, ali “Tau”. Škofi E.G.C., ki želijo poudariti ta del njihove duhovne dediščine, lahko sledijo tej tradiciji. Vendar je dvojni Tau rezerviran za uporabo Patriarha in Nadškofa.
Kleriki: Svečeništvo
Svečeništvo v E.G.C. vključuje Svečenike in Svečenice. Svečeniki in Svečenice imajo Posvečeno moč in so pooblaščeni za praznovanje gnostične maše kot predstavniki E.G.C. v O.T.O.. Škof jim lahko tudi poda avtoriteto za ordinacijo Diakonov in za podajanje baptizmov in konfirmacij, ter izvedbo poslednjega obreda; v nekaterih primerih tudi za izvedbo porok. Od Svečenika in Svečenice se pričakuje, da svoje delo usklajujeta s Škofom. Svečeniki in Svečenice v E.G.C. morajo biti iniciati O.T.O. na dobrem glasu, vsaj stopnje Viteza oz. Dame vzhoda in zahoda (KEW - Knight of East and West). Njihova ordinacija mora biti poročana in zapisana pri Velikem splošnem tajniku in pri Cerkvenem tajniku. Pred posvetitvijo morajo biti laiki v E.G.C. (tj. baptizirani in konfirmirani). Nadškof lahko naloži laičnim članom omejene dolžnosti in pooblastila po vodstvom Škofa. Dolžnost Svečenikov in Svečenic je služiti kot uradni predstvaniki E.G.C. v O.T.O.. Vsako javno praznovanje gnostične maše, ki vključuje sodelovanje priznanega Svečenika ali Svečenice kot oficirja, je opredeljeno kot uradna prireditev O.T.O., podvržena vsem pravilom O.T.O. v zvezi z uradnimi prireditvami.
Kleriki: Diakonat
Diakoni E.G.C. so ordinirani pomočniki Svečenikov in Svečenic. V E.G.C. mora biti vsak Diakon iniciat vsaj druge stopnje O.T.O., na dobrem glasu (oz. prva stopnja z dovoljenjem Nadškofa), njihova ordinacija pa mora biti zapisana pri Velikem splošnem tajniku in pri Cerkvenem tajniku. Pred ordinacijo jim mora biti priznano laično članstvo v E.G.C. Zaenkrat so Diakoni pooblaščeni le kot pomočniki Svečenikov in Svečenic pri njihovih opravilih, in niso uradni predstavniki E.G.C..
Novinec
Iniciirani člani katere koli stopnje, ki so priznani kot laični člani E.G.C., lahko nekaj časa, pod nadzorom Škofa, vadijo obrede in se tako pripravijo na njihovo ordinacijo v službo Svečenika, Svečenice ali Diakona. Ti Iniciati se lahko udeležujejo praznovanja gnostične maše kot Svečeniki, Svečenice in Diakoni novinci. Status Novinca ni uradno priznan v O.T.O. in ni vključen v registrih O.T.O..
Laiki
Laično članstvo v E.G.C. je podano z obredom konfirmacije, katerega predhodi obred baptizma. Laično članstvo ne prinaša nikakršnih pooblastil ali posebnih privilegijev v E.G.C. Patriarh lahko vsake toliko časa spremeni zahteve obreda za Laično članstvo v E.G.C. Baptizem je odprtega tipa za vse osebe, ki so dopolnile vsaj 11 let. Baptizem ne podaja laičnega članstva. Konfirmacija je dovoljena vsaki osebi, ki je prejela baptizem in, ki je dosegla puberteto. Baptizem ali konfirmacija za osebe mlajše od 18 let ni dovoljena brez pisnega dovoljenja vsaj enega starša ali skrbnika
.
