|
Edward Alexander Crowley je bil rojen v Veliki Britaniji v Lemington Spa 12. 10 1875. Izobraževal se je na college-u Malvern in Trinity, v Cambredge-u, kjer je svoje ime spremenil v Aleister-ja. Bil je lirični in dramski pesnik, ki je napisal več ducatov knjig, vključno z deli, napisanimi v sodelovanju z Avgustom Rodin-om. Njegovo ime najdemo v antologiji »Oxford Book of English Mystical Verse«.
Crowley je bil po naravi vseznalec in si je ustvaril ime kot pesnik, pisec novel, novinar, gornik, raziskovalec, šahist, grafični oblikovalec, eksperimentalist z mamili, zabavljač, ljubimec žensk, ljubljeni od moških, jogi, čarovnik, prerok, zgodnji borec za svobodo, aktivist za prenovo človekovih pravic, filozof in umetnik. Primerjali so ga z Sir-om Richardom Burton-om, danes pa je verjetno najbolj znan kot avtor knjig, ki so najbolj od vseh vplivale na okultizem 20. stoletja, ter kot prvi anglež, ki je ustanovil religijo: Telemo, ki je danes priznana kot posebno verovanje po vsem svetu.
Bil je »enfant terrible« Edwardianskega avantgardnega Londona in Pariza. Bister in vročekrven, ter eden izmed pionirjev pri iskanju estetske in inspiracijske vrednosti droge, seksa, glasbe in plesa, se je nagibal največ k krogom kulturnih izgnancev; New York med Drugo svetovno vojno, Izgubljena Generacija Pariza v dvajsetih letih preteklega stoletja, dekdentni Berlin Norris-a Christopherja Isherwooda v tridesetih letih,…. Nepozaben je bil za vsakogar, ki mu je prišel na pot. Pojavlja se v neštetih memoarjih, ter kot osnova za domišljijske karakterje od čarovnika Somerseta Maughama, do antagonista v Flemingovem Casino Royale. Do sedaj je bil ponovno odkrit in interpretiran že v toliko različnih krogih- od Beatnikov, hipijev, punksov, »industrialcev«, …da je dobil podobo vsesplošne ikone kontrakulturnega uporništva (kar je vse prej kot je bil Crowleyev namen; kot sam pravi, njegova magika ni namenjena neresnim »upornikom«, ki si želijo pač nekaj novega doživeti, temveč je namenjena tudi najbolj običajnim ljudem; kot piše v knjigi zakona: Zakon je za vse. In, kot lahko preberemo že v osnovnem izreku: Delaj po svoji volji- pomeni: najprej se morate naučiti delati, šele potem boste lahko delali čudeže! o.p.). V Londonskem Sunday Times-u je omenjen kot eden izmed 1000 ljudi, ki so najbolj zaznamovali 20. Stoletje. The Beatles so ga dvakrat navedli med »priljubljene osebe« (people we like) na naslovnici Sargeant Pepper's; drugič so fotografijo opustili na račun prevelike podobnosti s Paulom McCartneyem. 
Leta 1919 je Crowley iz Londona odpotoval na Cefalu, na Siciliji, kjer je začel z slikanjem pokrajine. Preobrazil je svojo najeto vilo z erotičnimi poslikavami v stilu Gaugaina- Paul Gaugain je bil eden izmed njegovih »herojev« in ga je tudi v svojem ritualu Gnostične maše (Ecclesia Gnostica Catolica, liber XV) navedel kot svetnika. Vila je sčasoma postala »samostan Teleme«, eksperimentalni projekt Telemitskega »duhovništva«, deloma po inspiraciji Francoisa Rabelaisa (Gargantua in Pantagruel)- prav tako gnostičnega svetnika po Crowleyu. Učenci so prakticirali Crowleyevo versko filozofijo. Crowley je to povzel v izrekih, kot sta »Delaj po svoji volji-to naj ti bo ves zakon« (Do what thou wilt shall be the whole of the law), ter »Ljubezen je zakon, ljubezen pod voljo« (Love is the law, love under will)- oboje sta citata iz Knjige zakona.
Na Sicilijo so prihajali učenci iz vsega sveta, iskati »svojo resnično voljo«, ali smisel svojega življenja. Crowleyev inštrukcijski režim je vključeval zlom vseh umetnih in družbenih zadržkov, da bi se po tej poti sprostilo človekovo najnotranjejše jastvo; hkrati pa je zraven spadala tudi stroga disciplina joge, koncentracije in samoanalize. Samostan in njeni pripadniki so krasno uspevali, dokler ni nek študent iz Oxforda umrl vsled pitja lokalne vode (proti Crowleyevemu nasvetu). Ob tem je britanski tisk neusmiljeno napadel Crowleya. James Douglas iz Sunday Times-a je Crowleya demoniziral, kot »najzlobnejšega človeka na svetu«, ter »človeka, ki ga hočemo obesiti«. Ironično je prav ta kampanja Crowleyu zagotovila dolgotrajno slavo; po drugi strani pa tudi napačno razumevanje Crowleyevega življenja in dela, (katerega posledica so očitne še danes, o.p.)
O Crowleyu je bilo napisanih že več biografij; najbolj netočnih takrat, ko niso preveč kritične do obravnavanega. V zadnjih nekaj letih se je pojavilo več odličnih biografij: Do What Thou Wilt-The life of Aleister Crowley (2000) Lawrenca Suttina A Magical Life: The Life of Aleister Crowley (2001) Michaela Booth-a Perdurabo: The Life of Aleister Crowley Richarda Kaczynskijega. Zmerno hvalnico njegovemu življenju in delu najdemo v Oxfordskem Dictionary of National Biography (1993). Crowleyevi lastni deli The Temple of Solomon the King (Hram kralja Salamona- delni prevodi so objavljeni v revijah NOX I, II in III.) in Confessions (avtohagiografija) ponujata uporabni vpogled v njegovo življenje in delo.
Prispevki v:
The Eastbourne Gazette (šahistična kolumna), The Occult Review; The Bystander; The Fatherland; The Open Court; Smart Set; Pearson's; The English Review, ter Angleške in Ameriške izdaje Vanity Fair. Urednik The International: A Review of Two Worlds (1916-1917). Zgodnja dela (1898-1905): Aceldama (1898); The Tale of Archais/ (1898), /Jezebel/ (1898), /Songs of the Spirit/ (1898), /Jephthah/ (1898), /An Appeal to the American Republic/ (1899), /The Mother's Tragedy/ (1901), /The Soul of Osiris/ (1901), /Carmen Sæculare/ (1901), /Tannhčuser/ (1902), /Berashith /(1903), /Alice, An Adultery/ (1903), /The God Eater/ (1903), /Summa Spes/ (1903), /Ahab/ (1903), /The Star and the Garter/ (1903), /In Residence/ (1904), /The Argonauts/ (1904), /Why Jesus Wept/ (1904), /The Sword of Song/ (1904), /Oracles/ (1905), /Orpheus/ (1905), /Rosa Mundi/ (1905), /Gargoyles/ (1905), /Rodin in Rime/ (1905).
Ta so zbrana – z nekaj popravki in sprembami naslovov –v The Collected Works of Aleister Crowley/ (3 vol., 1905-7), kjer je izpuščena knjiga The Book of the Goetia of Solomon the King/ (1904, as editor) ter dve pornografski deli /White Stains/ (1898) in /Snowdrops from a Curate's Garden/ (c.1904).
V srednjem obdobju (1907-1914), - je izdajal dela o magiki in misticizmu, ter poezijo: /Konx Om Pax/ (1907), /Amphora/ (1908, v ponovni izdaji: /Hail Mary/, 1912), /Clouds without Water/ (1909), /Liber 777/ (1909), /The World's Tragedy/ (1910), /The Scented Garden of Abdullah the Satirist of Shiraz (Bagh-i-muattar) /(1910), /Rosa Decidua/ (1910), /The Winged Beetle/ (1910), /Ambergris/ (1910), /Household Gods /(1912), /Book 4, Parts I-II/ (1912-1913, with Mary Desti), /Liber CCCXXXIII, The Book of Lies/ (1913) in /Chicago May/ (1914).
Med njegova pozna dela spadajo novele, avtobiografije, ter večina poglavitnih priročnikov – poezija se pojavlja le še v manjših knjižicah:
/Diary of a Drug Fiend/ (1922) (Dnevnik uživalca mamil), /Songs for Italy/ (1923), /Moonchild/ (1929), /The Spirit of Solitude/, katerega je kasneje preimenoval v /The Confessions of Aleister Crowley/ (1929, vols. 1-2 only) (Izpovedi), /Magick in Theory and Practice/ (being Part III of /Book 4/) (1929-30, with Leila Waddell) (Magika v teoriji in praksi; osnovni priročnik za telemitsko magiko) , /The Equinox of the Gods/ (/The Equinox III(3)/, 1936), /Liber AL vel Legis sub figura CCXX/ (1938), /The Heart of the Master/ (1938), /Little Essays Toward Truth/ (1938), /Khing Kang King/ (1939), /Eight Lectures on Yoga /(/The Equinox III(4)/, 1939), /Temperance/ (1939), /Thumbs Up/ (1941), /The Fun of theFair/ (1942), /The City of God/ (1943), /The Book of Thoth/ (/The Equinox III(5)/, 1944, with Frieda Harris), and /Olla: An Anthology of Sixty Years of Song/ (1946).
Poglavitna izmed del izdanih po njegovi smrti so še:
/Liber XXX Ærum vel Sæculi Sub Figura CCCCXVIII: the Vision and the Voice, with Commentary/ (1952), (Vizija in glas: izredno pomemben opis vizij skozi trideset Etirjev sistema Enohiane; mitologija Eona Teleme!- o.p.) /The Gospel According to St. Bernard Shaw/ (1953), /Magick without Tears/ (1954), /777 Revised/ (1955), /Liber Aleph vel CXI, The Book of Wisdom or Folly/ (/The Equinox III(6)/, 1961), /The Book of Lies with an additional commentary/ (1962), /The Confessions of Aleister Crowley/ (1969, abridged ed. of vols. 1-6), /Atlantis/ (1970), /Shih Yi/ (/The Equinox III(7)/, 1971),/ Liber CLVII, The Tao Teh King/ (/The Equinox III(8)/, 1971), /ΘΕΛΗΜΑ: The Holy Books of Thelema/ (/The Equinox III(9)/, 1983), /Golden Twigs/ (1988) and /The Law is for All/ (auth. ed. 1996).
Njegove prevode iz francoščine pa najdemo v delih:
Charles Baudelaire, /Little Poems in Prose/ (1928) and Éliphas Lévi, /The Key of the Mysteries/ (book format, 1959).
|